Tifusari, za mnom!
Sunday, February 24th, 2002Kuala Lumpur
Danes o�?itno ni mojih pet minut. Potem, ko sem prepozno priÅ¡el, da bi dobil (zastonj) karto za obisk Petronas towers, je spodletel tudi poskus, da bi si zblefiral pot do samega vrha stolpnic (turisti�?ni ogledi gredo sicer samo do skybridgea – mostu ki nekako na tretjini viÅ¡ine povezuje oba stolpa). Sledi Å¡e zastonj obisk indonezijske ambasade (mislim, res bi si lahko kaj drugega zmislili namesto viz) – jutri je namre�? spet feÅ¡ta, to pot konec sezone hajja in indonezijci ne bi bili indonezijci, �?e ne bi že en dan prej zaprli radnje. Žalostno se vrnem v Chinatown, kjer je, kot vedno, veselo. Poleg zabavnih trgovinic, ki prodajajo vse kar bi hotel, in Å¡e ve�? �?esar ne bi, so tu Å¡e Å¡tanti z vso mogo�?o kramo in Å¡tanti s hrano. Za nekaj drobiža dobiÅ¡ ogromno skledo nudelcev v juhi s poljubnimi dodatki. S skledo v roki se stla�?im med lokalce za zabasanimi mizami in si dan polepÅ¡am z impromptu tekmovanjem kdo lahko na bolj ogaben na�?in posreba svoje nudelce, s kitajskim o�?ancem, ki sedi nasproti mene. Chinatown je res neomejen vir zabave. Ko se naveli�?aÅ¡ pouli�?nega direndaja, lahko zavijeÅ¡ v specializirane trgovinice za Å¡e malo ve�? heca. V kitajsko lekarno zvedeti za kaj vse je dober ginseng (za vse!), v feng shui trgovino zvedeti kako v novem letu konja opremiti stanovanje (�?e si tiger moraÅ¡ v SV kot sobe postaviti ovco in zaj�?ka (hmm, da ni bilo to samo zato, ker sem bil oble�?en v NZ majico?), v trgovino s �?ajem na en zastonj lon�?ek zelenega �?aja za zdravje in sre�?o, v trgovino z živalmi po psa za ve�?erjo, v kaligrafsko delavnico preveriti �?e novo pridobljeni kitajski tattoo res pomeni “Arhitekt” in ne “jebiveter” (samo hecam se mama, hecam, v resnici me je zanimalo, �?e ne bi bilo morda “Gvardijan�?i�?” hitreje napisati s pismenkami kot v latinici)… Skratka, zabave za cel teden.
KL bi bil torej prav posre�?en, �?e ne bi bilo dveh re�?i: prva je klima- tu je bolj vro�?e kot v savni in bolj soparno kot v turÅ¡ki kopeli, druga pa je dejstvo, da so lastniki poceni guesthouseov o�?itno vsi gojenci Pol Potove Å¡ole hotelirstva. V visokih in ozkih stavbah so ob dolgih hodnikih nanizane sobe, brez oken, brez A/C, s popolnoma neadekvatnimi ventilatorji, s starimi železnimi pogradi (ki so bili verjetno kupljeni second-hand, ko so zaprli S21, z jogiji zavitimi v plastiko (verjetno zgolj z namenom prakti�?no prikazati koliko teko�?ine lahko �?ez no�? izgubiÅ¡ s potenjem) in z WC-tuÅ¡ kombinacijo, ki je tako majhna, da dobesedno stojiÅ¡ na �?ucavcu, ko se tuÅ¡iraÅ¡. No, vse le ni tako grozno – Full Moon Lodge ima na strehi urejeno teraso, z ventilatorji, revijami, Å¡ahom in reziden�?no kolonijo podgan (vidite, Å¡e podgane so raje na strehi kot v sobah). Ko se proti ve�?eru vrnem v hostel, ugotovim, da so se �?ez dan lotili beljenja. Sicer odli�?na in hvalevredna ideja, ampak renovacije so se lotili brez obzira na goste; ni�? strateÅ¡kih premikov praznih postelj ali beljenja praznih sob. Pograde malo odmakneÅ¡ od stene pa je, gostje bodo v hlapih barve kve�?jemu bolje spali in se malo manj pritoževali. Moj prej prostostoje�?i pograd je zdaj stla�?en nekje na sredi nepregledne planjave plasti�?nih jogijev. ÄŒe drugega ne, odli�?en na�?in, da prisiliÅ¡ goste da se pobliže spoznajo, levo in desno od mene spita dve norveÅ¡ki valkiri (žal iz Wagnerja in ne vikingÅ¡ke mitologije). Zadnje misli pred spanjem: upam, da nas jutri ne bodo odpeljali delati na polja.
V nedeljo grem enkrat za spremembo drugam kot v Chinatown, in sicer mimo Merdeka square (a se samo meni zdi, ali je “merdeka” res ponesre�?ena beseda za “neodvisnost”?), sredi katerega Å¡trli v nebo najviÅ¡ji prostostoje�?i drog za zastavo na svetu. Pri vseh teh najviÅ¡jih, najdaljÅ¡ih, najve�?jih,… se �?lovek res vpraÅ¡a za kakÅ¡ne komplekse kompenzirajo malezijci. Mimo Masjid Jamek ,simpati�?ne male džamije, obdane s palmami in velikimi neboti�?niki in kon�?no v Little India: “Ooooh, a thousand pities upon me, but it is so boring here”.
Pa naj kdo re�?e, da pri raziskovanju KL nisem temeljit. Manj zagrizeni bi obiskali Chinatown, Little Indio in neboti�?nike pa bi rekli “dovolj!”, bolj zavzeti bi Å¡li tudi v parke in muzeje, a le najve�?ji korenjaki obiš�?ejo tudi bolnice. Oz. le korenjaki, ki se zjutraj ne po�?utijo prav ni�? korenjaÅ¡ko. Tako slu�?ajno nanese, da se med temi vro�?i�?nimi korenjaki znajdem tudi jaz. A ste kdaj opazili, kako lahko LP cela poglavja trati o tem, kateri Å¡tanti s hrano so boljÅ¡i, ne glede na to, da jih je nemogo�?e najti oz. lo�?iti od vseh drugih Å¡tantov, o pomembnih stvareh kot so zdravniki, pa ni�? kaj dosti ne pove? No, Sentosa Medical Centre je �?isto OK, v dveh urah sem sprocesiran skozi laboratorije in konzultacije in oborožen s pilulami. Uprem se skuÅ¡njavi, da bi se drl “Tifusari! Za mnom!” in grem nazaj v guesthouse pogledat kakÅ¡no zoprnijo so pripravili danes.
Dan kasneje mi kon�?no uspe priti tudi v petronas towers. sicer še vedno ne do vrha, ampak tudi skybridge je zaskrbljujo�?e visoko. Stolpa sta obadva visoka 452m, oziroma 88 nadstropij + 73.5m visoka špica. Vzelo jim je 7 let od za�?etka planiranja do vselitve. Skybridge povezuje 41 in 42 nadstropje, na višini 170m. Brrr, višje kot bi pravzaprav hotel biti, sploh ko ugotoviš, da so vsi ostali, sicer impresivni neboti�?niki, zdaj dale�? pod tabo.