Archive for August, 2001

‘Cause I’m easy…

Friday, August 31st, 2001

Yogyakarta, Java
Sobota je dan za substral. Zdravil žulje, pisal email, pral perilo – no, perilo je presegalo moje skromne sposobnosti in ga je oprala prijazna teta pri sosedih, ki glede na aromo, ki je vela iz mojega žaklja, sploh ni hotela veliko. preostanek dneva se ukvarjal s filozofskimi vpraÅ¡anji – zakaj se noge v tevah (redno pranih, se ve), bolj usmradijo kot noge v nikoli pranih gojzerjih? Pa Å¡e vso pocestno svinjarijo v mestih pokasiraÅ¡, skrajno bedasta pogruntavÅ¡Ä?ina, tele teve…

Ježeš! kolk je kle enih Bud!

Friday, August 31st, 2001

Borobudur+Prambanan, Java
Borobudur – najveÄ?ji samostojni budistiÄ?ni tempelj na svetu. 34.5m visoka piramidasta reÄ? iz 8.st., na 10 terasah je najprej 5km reliefov z zgodbami o Buddhi, potem pa 72 majhnih stup in ena velika. Uff. Å e pa Å¡e. ÄŒe bi blo boljÅ¡ bi blo že kiÄ?ast. Aja – najbolj pomembno – na vseh terasah, v stupah,… je vsega skupaj 504 kipov Buddhe. Seveda je treba tudi tu biti ob sonÄ?nem vzhodu – a tu ljudje sploh kdaj spijo?
Prambanan je pa hinduistiÄ?ni kompleks iz 10.st., kjer je bilo originalno 232 templjev, zdaj jih je pa malo manj. Ti so seveda okraÅ¡eni z reliefi (to pot s hinduistiÄ?nimi bogovi in zgodbo Ramayane – zelo komplicirano, men nÄ? veÄ? jasn, vem samo Å¡e to da ima Ganesh slonsko glavo in da je zelo pameten.

Kaj je že una reÄ? na “B” k jo majo kle?

Thursday, August 30th, 2001

Yogyakarta, Java
KonÄ?no se je Footprints izkazal. Ella’s homestay je vse kar bi si Ä?lovek želel. Na stenah sobe so sicer res sledovi tisoÄ?erih bitk s komarji, a kaj bi to, se vsaj ne pozna ko jih mlatim jaz.
Yogya je menda kulturno srediÅ¡Ä?e Jave. Yogya ima univerze, Yogya ima tržnico s pticami pevkami, Yogya ima ostanke nizozemske vladavine, Yogya ima batike, Yogya ima sultana, sultan ima palaÄ?o, palaÄ?a ima celo Ä?etrt, kjer delajo batike. Yogya ima ogromno turistov, turisti imajo tudi batike. Sem morda omenil, da imajo tu tudi batike? Cheap, cheap, special price for you today, medtem ko gledaÅ¡ ti nudijo Ä?aj… Le od kje mi je ta pristop znan?
Aja, da ne pozabim – Ä?e hoÄ?ete batike (in mnogi so res lepi pa Å¡e na 0 se zložijo), pridite v Yogyo…

On the buses

Wednesday, August 29th, 2001

Mt. Bromo – Probolinggo – Yogyakarta
Mah, Probolinggo verjetno v Bahasa Indonesia pomeni “sila neprijetna vukojebina”. Ujel noÄ?ni bus v Yogyo – 9 ur destilirane groze in smrtnega strahu, ampak luksuz pa luksuz – namesto obiÄ?ajnih n ljudi, ki skuÅ¡ajo svoje neindonezijske proporce stlaÄ?it v indonezijske sedeže, smo bili na busu trije.

You can’t be lost if you don’t care where you are

Monday, August 27th, 2001

Mt. Bromo, Java
Glavni Å¡tos tu je biti ob sonÄ?nem vzhodu na dobri razgledni toÄ?ki za gledat sonÄ?ni vzhod Ä?ez vulkane. PetiÄ?ni turisti se peljejo z jeepom, jaz pa sem se v preblisku genialnost odloÄ?il iti peÅ¡ – knjiga pravi, da je cca uro ležernega sprehoda. No, eno uro je res iz vasice na robu kaldere (2400m nmv), iz vasice kjer so prejÅ¡njo noÄ? odvrgli mene (1700m), pa je kar nekaj veÄ? (kul razgledna toÄ?ka je mt. penanjakan na 2770m). No, vseeno, razgled je tudi opoldne naravnost fantastiÄ?en (pa verjetno je manj turistov).
Naslednji podvig je spustiti se v kaldero (cca 2100m) in preko “lunar landscape” splezati na dejansko Å¡piÄ?ko mt. broma, ki se vedno bruha žveplene pline. Izredna reÄ?, dobiÅ¡ pa najbolj žlehtno aromo – stokrat prepoten (tropsko sonce v visokogorju res žge), za povrh pa Å¡e prekajen z žveplom – 1a.
Sonce tu sicer res žge, ampak ko zaide pa postane hudo mraz. Kolegi popotniki, ki so prej porogljivo gledali mojo prtljago (veliki rukzak se je razlezel Ä?ez vseh razpoložljivih 90l, skupaj z malim imam za cca 25kg krame), zdaj z zeleno zavistjo v oÄ?eh poželjivo gledajo moj fleece in goretex.

Time is money and life is cheap

Sunday, August 26th, 2001

Lovina Beach – Gunung Bromo, Java
Obljubljenih 5 ur vožnje na A/C busu se je sprevrglo v 13 ur pekla na bemotih ipd (bemo=isto kot matatu, dolmus, serut, lokalni minibus) V Lovini so nas z razlago “yes, yes, sunday, no problem, jaaaaa, yes, yes, bus” (kar verjetno pomeni “neki te gleda, kaj me briga za kakÅ¡en bus si plaÄ?al”), stlaÄ?ili v bemota- tu se, kot verjetno povsod na svetu, držijo zlatega pravila – v minibus gre dvakrat toliko ljudi, kot bi bilo priÄ?akovati plus Å¡e eden. Prav tako kot povsod tudi tu bemoti najraje vozijo po nasprotnem pasu, ampak javanski Å¡oferji v svojo vožnjo vložijo se tisto nekaj veÄ? truda, tako da je tole sigurno med top 10 adrenalinskih poÄ?etij na svetu. No, ob 1h zjutraj me bus konÄ?no odvrže v vasici na poboÄ?ju Mt. Bromo. Adrenalin *****

Life is a beach

Saturday, August 25th, 2001

Lovina Beach, Singaraja, Bali
ÄŒrn pesek, toplo morjo, delfini, jaz in 1 turist/500m. Tropical paradise. No, morda ne ravno tisti z razglednic, ampak kot tranzitni postanek na poti na Javo Ä?isto simpatiÄ?en (za backpackerja sem razvil naravnost fantastiÄ?no alergijo na dolge vožnje z busom). BungalovÄ?ek 10m preÄ? od morja (brez razgleda), pripadajoÄ?a restavracija skoraj v morju.
Vrhunec Lovine je “fresh grilled tuna steak wrapped in banana leaves”, ki je s svojih 2us$ stal toliko kot soba.
Zjutraj – tu dobro jedo tudi komarji, katerim je OFF! oÄ?itno le dobrodoÅ¡la zaÄ?imba in mosquito net posoda v kateri sem serviran.

Mandi te gleda

Friday, August 24th, 2001

Bedugul, Bali

Mandi=majhna (cca 40x40x40cm) zidana banjica, v kateri je mrzla voda in zajemalka. Namen tega je popolna zagonetka, dokler ne ugotoviš, da kopalnica nima tuša sploh.
Bedugul je majhno, simpatiÄ?no in dolgoÄ?asno mestece visoko v gorah, na robu kaldere ugaslega ognjenika, znotraj katere je jezero in (obvezen) tempelj, žal brez svetih opic – zrak ima 16C, jaz sem prav nemarno umazan, (z žlehtno aromo), v kotu pa Ä?epi mandi z mrzlo vodo in me gleda.

Here be chickens

Thursday, August 23rd, 2001

Ubud, Bali

Bali z razglednic. TipiÄ?ne tradicionalne hiÅ¡ke (v katerih so zdaj hoteli za turiste), v prekrasnih vrtiÄ?kih, povsod naokoli pa riževa polja in templji. Z dvema kanadÄ?ankama in dvema luksemburžanoma zasedli vse kapacitete Brahmandya bungalows. Oni so si delili sobo, jaz pa sem imel v svoji za družbo glasne gekkote.
Arhitektura je tu fantastiÄ?na – ob cesti je samo dolg in visok zid (seveda ornamentiran do onemoglosti), skozi katerega vodijo umetelni portali na posamezne vrtove. Znotraj med tropskim izobiljem hibiskusov, banan, mangov in kokosov cepijo majhni bungalovÄ?ki in paviljonÄ?ki (sem omenil, da so vsi umetelno dekorirani?), ki so meÅ¡anica japonskega minimalizma in hinduistiÄ?nega kiÄ?a. Piko na i dajo majhni paketki z daritvami riža, cvetja, sadja in kadila, ki so vsepovsod, tudi pred mojimi vrati. Taka jutri moja hiÅ¡a…
Tu tudi Å¡e poznajo petelinje boje in vsak, ki da kaj nase, ima celo jato petelinov, ki svoje življenje med boji preživijo v drobcenih bambusovih kletkah. Od vsega hudega se jim je že zdavnaj skegljalo in zdaj kikirikajo 24 ur na dan. V kombinaciji s kokosi, ki ponoÄ?i padajo na streho in gekkoti, to pomeni, da se moraÅ¡ Ä?ez dan res utruditi, da lahko zveÄ?er spiÅ¡.
S tem v mislih smo najeli bicikle in Å¡li na izlet po okoliÅ¡kih templjih. V “sacred monkey forest” živijo, glejgazlomka! svete opice. Ki banan od turistov ne marajo sploh, jih pa fascinirajo svetleÄ?e in svetlikajoÄ?e se zadeve. Edina stvar bolj zanimiva od objektiva mojega nikona je… Moja pleÅ¡a! Tako, svete opice so trepljale mojo pleÅ¡o, zdej bo Å¡ele pleÅ¡a power!
Po dobrem dnevu kolesarjenja so se ostali odpravili domov, jaz pa sem se spomnil na gekkote, peteline in kokose in sem se, po tem ko so mi zagotovili, da je Ä?isto blizu, napotil proti menda izredno spektakularnemu templju v soteski. No, soteska je oÄ?itno na vrhu zelo visokega hriba – po dveh urah kolesarjenja strmo navkreber (pleÅ¡a power dela!), sem si o spektakularnosti templja nekaj mislil in sem se raje vrnil po stranski poti navzdol skozi fantastiÄ?ne terase riževih polj. To je spektakularno, ne pa tempelj, za katerega moraÅ¡ biti par ur kamela v hrib obrnjena. Po petih minutah kolesarjenja (neki kle ne Å¡tima) sem bil spet v mestu. To noÄ? so gekkoti, petelini in kokoÅ¡i oÄ?itno vzeli v obzir moj pleÅ¡a power in Å¡li drugam, kajti spal sem kot se spodobi za Ä?loveka s pleÅ¡o od svetih opic potrepljano – blaženo. Ubud *****

“Surf’s up, mate!”

Tuesday, August 21st, 2001

Kuta

Predstavljajte si istanbulske bazaare, ponterosso in Å¡e kaj takega na kupu. predstavljajte si, da prodajajo samo surfersko opremo (od dil do obeskov). Zdaj si pa predstavljajte, da date to na plaže okoli riminija, pri tem pa stresete s potresom 10. po richterju in napolnete s pijanimi, arogantnimi avstralskimi surferji. Pustite leta in leta duÅ¡iti na tropskem soncu in dobite Kuto. Aja, ob Ä?asu mojega obiska so bili valovi tolikÅ¡ni, da je bilo bolj primerno za Ä?etverca brez kot za surfanje. No, Ä?e ni valov, se da prav spodobno plavat. ZveÄ?er je pa cel žur – nekako tako kot lloret de mar, ibiza ipd. Kuta *