Archive for the 'NZ' Category

Leaving Las Vegas, eee, Auckland

Friday, December 21st, 2001

Denpasar, Bali
Na letaliÅ¡Ä?u v Denpasarju si hitro uredim karto naprej do Kuala Lumpurja za zgodaj naslednje jutro in noÄ? prespim na letaliÅ¡Ä?u. Spanje na letaliÅ¡Ä?u se mi je vedno zdelo nekaj, kar poÄ?nejo samo pravi popotniki in ne turisti na agencijskih potepih. No in seveda tudi potniki Adrie Airways in njenih bistro tempiranih letov ob 3am. Kakorkoli že, spanje na letaliÅ¡Ä?ih je rahlo over- rated.

Garuda -1

Thursday, December 20th, 2001

Auckland
Let nazaj na Bali ima postanek v Brisbane-u za par ur, tako da lahko reÄ?em, da sem za kratek Ä?as tlaÄ?il tudi avstralsko zemljo. Ta ta kratek postanek pa kljub vsemu rabim tranzitno vizo za Avstralijo (bogsigavedi zakaj), kar je bilo bistvo vÄ?erajÅ¡njih komplikacij. Pri Garudi so relativno pomembno dejstvo, da pristanemo v Brisbaneu, namreÄ? povsem pozabili omeniti. Nikjer, ampak res in sploh nikjer ne piÅ¡e da gre let via Brisbane. Niti v karti niti kje drugje. Ko sem se pritožil, da so mi, milo reÄ?eno, zajebali en dan, so rekli, da je povsem moja dolžnost, da si uredim potrebne dokumente za potovanje (kar je pravzaprav res), ampak nelogiÄ?nost tega, da Ä?e ne vem, kje me bodo vse stresli z aviona, tudi ne morem vedeti kaj vse za ene dokumente rabim, jih sploh ni motila. Kako indonezijsko od njih. Tudi katarziÄ?ne pol ure nadiranja nesposobne koke, ki je vse to zagreÅ¡ila ni pomagalo. OÄ?itno je moja dolžnost, da z nekakÅ¡nim Å¡estim Ä?utom uganem, kje vse bo Garuda pristala, preden te dostavi tja kamor hoÄ?eÅ¡ iti (spet – kako indonezijsko od njih). Aha, OK, no dobro, za vsak sluÄ?aj:
“do we stop in argentina?”
“no”
“andorra?”
“no (dobiva zmeden pogled)”
“brasil?”
“of course not, why?”
“just checking to see what other visas I might need. Canada?”
“No, why?”
Because I’m f&%#@$&@ p#@$@& off, you stupid cow, that’s why.

Vege

Wednesday, December 19th, 2001

Auckland
Pride Ä?as v življenju vsakega moÅ¡kega, ko mu poteÄ?e turistiÄ?na viza. In ko spet sliÅ¡i oglaÅ¡anje divjih gosi in ga zasrbijo podplati (tole se sicer sliÅ¡i bolj kot situacija v kateri bi priÅ¡le prav fungicidne kreme, pa naj bo). NZ je sicer fantastiÄ?na, kiwiji so najbolj prijazni, gostoljubni in nasploh kul ljudje pod soncem, ampak Ä?as je da odrinem novim dogodivÅ¡Ä?inam naproti. PoÄ?asi celo pogreÅ¡am tisto vrsto potepanja, kjer ni vse preprosto in urejeno, kjer je potovanje samo dogodivÅ¡Ä?ina in ne le premikanje od ene spektakularnosti do druge, kjer se ne poÄ?utiÅ¡ kot doma in kjer vÄ?asih celo potrebujeÅ¡ LonelyPlanet ipd. S solzico v oÄ?eh se poslovim od NZ in se odpravim na letaliÅ¡Ä?e. Kjer se izkaže, da bom zaradi spektakularne nesposobnosti Garuda Indonesia ostal v Aucklandu Å¡e en dan. Å mrc.

Christmas in the park

Saturday, December 15th, 2001

Auckland
Je nekaj povsem drugaÄ?nega kot zmrznjeno popivanje medice in kuhanega vina v stari Ljubljani. Glavni javni dogodek okoli božiÄ?a je velik koncert v parku (glede na to, da je iz oÄ?itnih razlogov božiÄ?no vreme tu diametralno nasprotje slovenskega, in da je božiÄ?na veÄ?erja ponavadi roÅ¡tilj na plaži, bi bilo verjetno res težko priÄ?akovati medico in kuhano vino). Christmas in the park me pelje gledati PrikupnaPupa, ki me pobere opremljena s tradicionalno karirasto deko in steklenimi kozarci. Na poti do parka se opremiva Å¡e s hrano in steklenico vina, nakar se na hribu poleg drugih piknikovalcev utaboriva posluÅ¡ati koncert. SimpatiÄ?no. Take reÄ?i bi morali imeti tudi v Tivoliju.

The Rum Race

Friday, December 14th, 2001

Halfmoon Bay, Auckland
Amaterska regata, ki je bolj družabnega znaÄ?aja kot ne. Udeleži se je lahko vsak, ki ima jadrnico. Ker je družabnega in skrajno neresnega znaÄ?aja, so bolj ali manj veseli vseh dodatnih Ä?lanov posadke, Ä?e le prinesejo nekaj malega piva. Nagrada za prvo mesto je ena steklenica ruma, kar je dovolj, da se, sicer zelo sproÅ¡Ä?eno in s pivom v roki ampak vseeno, vsi zelo trudijo zmagati. Na sporedu je vsak petek popoldne in je tradicionalna od Ä?asov, ko Å¡portni klubi niso v svojem baru smeli toÄ?iti pijaÄ?e, Ä?e ni bilo na sporedu Å¡portne prireditve (ali nekaj takega, Å¡e sami niso Ä?isto prepriÄ?ani zakaj je to tradicionalno, ampak v deželi, kjer imajo bolj malo lastne tradicije, se tistih reÄ?i, ki jih imajo, oklepajo kot hudiÄ? križa). And they do like their beer, bless them.
Regate se udeležim kot mali od palube na jadrnici “Sniper”. Po obupnem startu (veÄ?ina posadke se je Å¡e vedno ukvarjala s spravljanjem piva v hladilnik in odpiranjem in distribucijo prve runde, ko je napoÄ?il Ä?as za start), se nam je do prve boje uspelo prebiti že nekam med prve tri. Prva oseba množine morda tu ni najbolj primerna, moja vloga pri vsem tem je namreÄ? bila le kobacanje z ene strani Ä?olna na drugo stran, ne da bi polil pijaÄ?o. Na poti do druge boje smo kljub zagrizenemu jadranju in silnim naporom (ko bi vedeli, kako težko je popivati, Ä?e se moraÅ¡ vsake toliko Ä?asa prevaliti na drugo stran Ä?olna, ne da bi se zapletel v kaj), naÅ¡li Ä?as tudi za praznenje frižiderja, ampak kot kaže so druge posadke to poÄ?ele Å¡e bolj vestno, kajti vse je že kazalo, da bo steklenica ruma naÅ¡a. Potem pa je izginila Å¡e zadnja sapica in malo kasneje se je kakih trideset jadrnic spokojno guncalo v popolnem brezvetrju. Vetra ni in ni bilo, hladilnik se je pa rapidno praznil (zdaj konÄ?no razumem, kaj pomeni biti “pijan ko silur”). Ko me je že postalo strah, da bo zadeva trajala celo noÄ?, je konÄ?no napoÄ?il Ä?as doloÄ?en za konec regate, pa smo lahko odmotorali v marino, od koder sem se jaz, nezmožen nadaljevanja v klubu, odbusal domov. Jutri se namreÄ? dobim s PrikupnoPupo ™ in po vtisu, ki sem ga moral narediti v Nelsonu, se raje ne bi prikazal na sceno z gromozanskim maÄ?kom.

Pa smo prišli naokoli

Thursday, December 13th, 2001

Auckland
Spet se utaborim pri Russllu, in se zveÄ?er usedem na telefon, klicoÄ? Nathanove jadralske prijatelje (ni ga boljÅ¡ega pogovora, kot tisti, ki se zaÄ?ne “hi, you don’t know me, but I think Nathan told you about me…”). Par telefonskih pogovorov in že je vse urejeno. Jutri opoldne moram biti v Halfmoon Bay Marina, od koder se zaÄ?ne skrivnostni Rum Race.

Ma dobr, a kdaj neha?

Wednesday, December 12th, 2001

New Plymouth – Hamilton
No, vsaj ceste med temi deževnimi kraji se vijejo skozi slikovito pokrajino ovc in zelenih valovitih hribov. To je pa tudi vse.

Everywhere I go, it rains on me…

Tuesday, December 11th, 2001

New Plymouth
Je spet ob nacionalnem parku z vulkanom – to pot Mt. Taranaki/Egmont. Ampak, o žalost, Taranaki se dviga skoraj direkt iz morja in je daleÄ? najbolj izpostavljen vzhodni del NZ. Kot pravijo domorodci – “if you can’t see the mountain it’s raining, and if you can see it, it’s going to rain in 5 minutes”. Vreme danes? Taranakija se niti slutiti ne da.

Enough is enough

Monday, December 10th, 2001

Turangi – Wanganui
Tako. Dovolj. Tongarira oÄ?itno tudi to pot ne bom videl. Jest se ne grem veÄ? in se skozi dež odÅ¡topam do Wanganuija, kjer popoldne naravnost sadistiÄ?no sije sonce.

BibliÄ?no

Sunday, December 9th, 2001

Turangi
Deželo poÄ?asi poplavlja. Katastrofa. Borut Celjski sicer trdi, da ni prava poplava, dokler se iz vode Å¡e vidi gol Å¡tange, ampak tu so goli malo viÅ¡ji kot doma. Kljub temu me je poÄ?asi strah, da bomo videli poplave tudi po Borutovi definiciji.