Archive for the 'Indonesia' Category

This is the end

Tuesday, April 9th, 2002

Kuta – Padangbai

No, vse dobre reÄ?i se enkrat konÄ?ajo, in tako je priÅ¡el Ä?as, da damo PP na avion nazaj na NZ, jaz pa se odkotalim z zadnjimi fiÄ?niki, ki jih Å¡e premorem, nazaj v Padangbai, ker rezignirano uživam v dobri kuhi pri Martini’s on the rocks, in mizerno Ä?akam 9.4. ko me bo kruta usoda odpeljala nazaj domov (no, Ä?e že ne kruta usoda, pa vsaj Garuda Indonesia, Lufthansa in Adria Airways, ki so vsak po sebej in vsi skupaj pravzaprav resniÄ?no kruta usoda).

vege.

veÄ? naslednjiÄ?

things are getting better all the time

Wednesday, April 3rd, 2002

Kuta, Bali

Po dolgi vožnji s trajektom iz Maumereja do Benoe na Baliju, spet nazaj v Kuti, oz. Legianu, kot se reÄ?e temu koncu vasi. Že tretjiÄ? v Kuti, in vsakiÄ? mi je bolj simpatiÄ?na. Ljudje so sicer Å¡e vedno najnadležnejÅ¡i od vshe, je pa Kuta zato naravnost mondeno civilizirana. Imajo hladno pivo, ki se ga dobi tudi na plaži, imajo polno restavracij z dobro hrano, imajo lepe hiÅ¡ke, sicer tudi polno turistov, ma tudi turisti niso tako slabi, kajne, predvsem pa nikjer in nikoli nimajo zmajev, in Å¡e manjkrat koljejo živino vsem na oÄ?eh sredi restavracijskega vrta. dober vpliv turistov, verjetno, saj sem rekel, da niso tako slabi, ane?

This could be…

Sunday, March 31st, 2002

Maumere, Flores

This could be Probolinggo, Pakbeng, Surat Thani, or anywhere, ’cause Maumere is just another place that exists only to make travellers miserable while waiting for their ride.

V tem primeru se pride v Maumere, vukojebino na Floresu, samo zato, ker gre na vsake toliko od tu hitri trajekt nazaj na Bali. Sliši se luksuriozno, pa vendar ni. Tudi hitri trajekt si vzame 16 ur, da pride iz tega zakotja nazaj na Bali.

Koljejo pa radi

Saturday, March 30th, 2002

Moni, Flores

Moni se pa nahaja pod Kelimutujem, slavnim vulkanom s trobarvnimi jezeri. Po pravici povedano, si niti ne znam predstavljati, kako naj bi to zgledalo, pa Ä?eprav je na enem od bankovcev to celo upodobljeno. Bog si ga vedi. Baje da so res barvita tale jezera. Do takrat je pa treba najprej Å¡e kaj pojesti.

“Yes, the chicken curry sounds very nice, thanks for the suggestion…”

“Yes, I see you’ve got your own chickens. They look nice…”

“Hang on, wait, whatchadoin?”

“Err, you don’t really have to chop that chicken’s head off right in front of me, do you?”

“Oh, I see, you do…”

“Bugger…”

“Not so hungry any more.

aja, ja, jezera so res barvita in slikovita in ohinsploh. se splaÄ?a. pejte pogledat. priporoÄ?am vegi curry.

17 islands

Friday, March 29th, 2002

Riung, Flores

Kjer nimajo pujskov, ker so muslimani in ribiÄ?i, imajo pa nacionalni park, v katerem je kar nekaj otoÄ?kov in Å¡e veÄ? koralnih grebenov. Nice. Best I’ve seen so far.

Squeal like a pig

Wednesday, March 27th, 2002

Labuanbajo – Ruteng, Ruteng – Bajawa, Flores

Pokrajina je spektakularna, ceste pa ravno tako spektakularno obupne. Samo Å¡e kamboÅ¡ke bi znale morda biti slabÅ¡e. hriboviti pokrajini parira samo Å¡e hribovitost cestnih lukenj. Aja, tudi busi na floresu niso ravno delux vip class – namesto aircona je na busu 40 tipov, ki vsi zagrizeno kadijo smrde�?e indonezijske cigarete. okna se ne smejo odpreti, ker je potem prepih in cela Å¡tala, ko za�?ne premetavati smeti po busu. Dolg in naporen dan se kon�?a v Rutengu, gorski vasici sredi ni�?esar, kjer se �?lovek spraÅ¡uje, kaj pravzaprav dela tam in zakaj ni v Kuti na plaži…

40-08.jpg

Naslednji dan pa do Bajawe, v hribih, kjer živijo v raznih tradicionalnih vasicah, tradicionalni doma�?ini, ki tradicionalno zelo radi vidijo turiste, da jim prodajo tradicionalno cocacolo. no, roko na srce, hiÅ¡ke imajo res tradicionalne in simpati�?ne, tako da bi bilo tu prav super simpati�?no in zanimivo. a naÅ¡ tradicionalni vodeni izlet po tradicionalnih vasicah prekine tudi tradicionalni pogreb v eni od teh vasic. in kaj veleva tradicija? ubogo babico bo na pot pospremilo toliko pujskov in krav, kot si jih vas le lahko privoš�?i poklati v enem dnevu. in to brez milosti ali humanosti. pujske se zveže, tako da zvezani ležijo en zraven drugega, nato jih po par na enkrat, po krajÅ¡em tradicionalnem nagovoru, tradicionalno zakoljejo tako, da jim z ma�?eto raz�?esnejo betico. In ker seveda pujski tudi niso neumni, vsi tisti, ki Å¡e niso priÅ¡li na vrsto v trenutku zaženejo straÅ¡ni vik in krik in poskuÅ¡ajo zbežati. Vreš�?anje, vik in krik, stok in ropot verjetno sežeta v deveto vas… Sledi tradicionalna požrtija, med katero sumim, da na preminulo babico vsi pozabijo, turisti pa pa�? – kdor ne kolje naj ne je – ne dobimo ni�?, zato odrinemo naprej do toplih vrelcev, ki se nahajajo par ovinkov naprej, kjer v geotermalni idili pozabimo na mesarijo… ali pa tudi ne – en odojek bi se nekako zdajle prav prilegel…

Dragons indeed!

Sunday, March 24th, 2002

Rinca
Nekako se zdilava, da naju lokalni pobi�? s �?olni�?kom odpelje na Rinco gledat zmaje. Do tja te stalno spremlja simpati�?en razgled na razgibano obalo, in skupaj z napetim pri�?akovanjem soo�?anja z legendarnimi beÅ¡tijami, relativno dolga plovba hitro mine. Lagodno brezdelje pa prijeten morski vetrc, kaj bi mi bilo hudega…

kaj bi bilo hudega… ko se privežemo ob pomol na Rinci, da naÅ¡ mladi kapetan jasno vedeti, da bi bilo zelo lepo, �?e bi se turisti speljali dol s �?olna, da bo on lahko po�?el svoje re�?i. na za�?etku pomola pa zloveš�?e �?aka nabolj ogromen martin�?ek kar ste ga kdaj videli. �?akaj malo – s kužno strupeno slino? zmaze cele krave za zajtrk? takole izgleda? ni Å¡ans, jaz ne grem s �?olna. nikoli ve�?. dokler ne prijadramo v piran.

in Å¡e huje… mulo od kapetana sko�?i na pomol, ves �?as mrmrajo�? nekaj o nadležnih in neumnih turistih, in meni ni�? tebi ni�? z eno malo vejico grma napodi zverino pro�?, ter zavijajo�? z o�?mi razloži, da je to samo dojen�?ek. moj moÅ¡ki ma�?o ego si ne bo nikoli ve�? opomogel…

39-23.jpg

No, “�?eprav s posranmni gatami se Karlo jih ni bal” zelo previdno, vedno pripravljen na Å¡print, odkorakam tistih 200m do Park Headquarters, kjer se moraÅ¡ zmeniti z rangerji, da dobiÅ¡ spremstvo, ki te potem pelje naokoli po otoku iskati tavelike… No, ta velikih ni težko najti – kar nekaj se jih namre�? drenja pod hiÅ¡o od rangerjev, ki se z balkona veselo zabavajo na ra�?un turistov, ki jih je preve�? strah, da bi priÅ¡li blizu. Pa �?eprav zmaji zgledajo siti in leni in zaspani. Zgledajo namre�? tudi tako veliki, da jim Å¡e za grižljaj ne bi bil dovolj.

In strahu Å¡e ni konec – standardni modus operandi je, da greÅ¡ potem z rangerjem peÅ¡ na sprehod skozi hosto in travnike, on ima veliko debelo palico, ti pa �?isto ni�?. On hodi naokoli in beza po grmovju in iš�?e bolj divjih zmajev, kot so tistih pod ko�?o, ti pa s posranmi gatami za njim in imaÅ¡ vedno na o�?eh najbližje drevo na katerega boÅ¡ v hipu lahko splezal, �?e ranger slu�?ajno res najde kakega zmaja, ki tisti dan Å¡e ni pojedel par krav.

hvala bogu se po par urnem sprehodu, na katerem ne najdemo niti sledu o zmajih, vrnemo nazaj do �?olna, kjer zdaj pot do odreÅ¡itve spet �?uva tisti “baby dragon“, ki stoji sredi pomola, me gleda, in se oblizuje.

Preden se preve�? nasmejete moji zadregi samo tole – majhni zelenci in gekkoni so res super simpati�?ne žverce. ÄŒe že ne take za crkljat, pa sigurno simpati�?ne in prikupne, ko jedo komarje v tvoji sobi ali se son�?ijo na skalah. KomodoÅ¡ki zmaji pa

1. so gromozanski
2. zgledajo slabe volje
3. imajo velika usta
4. so strupeni
5. a sem že omenil da jedo cele krave za zajtrk?
6. niso prav ni�? simpati�?ni
7. zgledajo kot evil incarnate

No, da pridem vsaj malo k sebi, se na poti nazaj v Labuanbajo spotoma ustavimo Å¡e na par zapuš�?enih oto�?kih, z belimi mivkastimi plažami, koralami,… skratka the works, tropical paradise. tainted paradise. jaz nisem �?isto siguren, �?e bi tem oto�?kom zaupal. here be dragons in najve�? strupenja�? na kvadratni meter zemlje na svetu. kar pa ne pomeni, da ni tudi eden taboljÅ¡ih koncev na svetu, samo Å¡e zmaje nau�?ijo vegetarijanstva, pa bo.

Here be dragons!

Saturday, March 23rd, 2002

Labuanbajo, Flores
Sredi noÄ?i konÄ?no prispeva v Labuanbajo, prijetno mestece na vzhodu Floresa, najbolj katoliÅ¡kega otoka v Indoneziji. Po parih sfaljenih poskusih v guesthouseih ob morju – Labuanbajo je zelo ribiÅ¡ka vasica, kar pomeni, da se povsod ob vodi suÅ¡ijo ribe in smrdiiiiii! – najdeva simpatiÄ?en guesthouse na vrhu hribÄ?ka, s Ä?ednim Ä?ednim razgledom na zaliv. Tu je obala tako razgibana, in zalivÄ?ek tako globok, da po svoje sploh nimaÅ¡ obÄ?utka, da si na morju. SimpatiÄ?ni kraji, resniÄ?no, pa Å¡e veliko manj turistov je, tu daleÄ? proÄ? od Kute. Pa Å¡e tisti, ki pridejo do tu, pridejo veÄ?inoma samo zaradi slavnih komodoÅ¡kih zmajev, ki živijo na dveh malih otoÄ?kih med Floresom in Sumbawo – Komodo (obviously) in Rinca, in nikjer drugje.

Vsaj tako sem prepriÄ?an, potem se grem pa tuÅ¡irati, in se v kopalnici sooÄ?im s tako gromozanskim gekkonom (?), da vriskajoÄ?e iÅ¡Ä?oÄ? brisaÄ?o teÄ?em golorit iz kopalnice, histeriÄ?no oznanjajol prisotnost poÅ¡asti v kopalnici. Toooooolk je mel med oÄ?mi, prisežem. MoÅ¡ki maÄ?o ponos bi bil globoko prizadet, pa se spomnim, da je v teh krajih tudi Douglas Adams imel probleme – preden gre na Komodo, mu razložijo, da je tu najveÄ? kaÄ? na kvadratni meter na svetu, kar ga spravi na rob histeriÄ?ne panike.

Eee, Ä?akaj malo, najveÄ? kaÄ? na kvadratni meter povrÅ¡ine na svetu? MartinÄ?ki velikosti avtomobilov srednjega razreda? Ki imajo tako kužen ugriz, da je pogosto smrten? Ki za malico pospravijo celo kravo? Aaaaaaaaaaaaaa! kaj delam jaz tukaj?

Zicledr drugiÄ?

Thursday, March 21st, 2002

Gili Meno – Bangsal – Mataram – Sape, Sumbawa
Vsakega Å¡e tako idiliÄ?nega otoÄ?ka se enkrat naveliÄ?aÅ¡, sploh Ä?e se že eno leto prestavljaÅ¡ pretežno iz plaže na plažo, zato je Ä?as za strateÅ¡ki premik v bolj oddaljene in zanimive kraje. Seveda je “oddaljeno” samo lepÅ¡a beseda za “dolgo, neudobno potovanje”. Sledi namreÄ? spet ena tistih, klasiÄ?nih azijskih, long distance bus odisejad. Iz Gili Menoja s Ä?olnom na Lombok, z minibusom do Matarama, z busom preko Lomboka in Sumbawe, ki je sicer znana po surfanju, ampak jo bomo to pot preskoÄ?ili, pa do mesteca Sape, kamor prispemo sicer sredi dneva, pa sva tako utrujena, da si omisliva sobo, kjer prespiva dan, in pozno popoldne nadaljujeva s trajektom do Floresa.

Robinson

Tuesday, March 19th, 2002

Gili Meno

Spet eden od Gilijev, ki tako medejo AmeriÄ?ane. ÄŒe je Trawangan “party island”, je Gili Meno “robinson island”. Vsega skupaj skoraj niÄ? hiÅ¡k nikjer, lepe plaže, morda 50m promenade z ornk kafiÄ?em (ja, enim samim, in ornk pomeni samo, da ima celo menu), nikjer nikogar, skratka res se Ä?lovek lahko poÄ?uti kot Robinson. Celo bolje kot on PP sigurno prekaÅ¡a Petka.